Poznaš tisto jutro. Kava se hladi, ti pa še vedno stojiš v sobi iz sanj. Prizora se ne spomniš več natančno. Občutek pa ostane, včasih ves dan.

Dolgo je veljalo, da so sanje šum. Možgani ponoči pospravljajo, mi pa iz ostankov lepimo zgodbe. Raziskave zadnjih let to sliko vztrajno rahljajo in kažejo, da sanje z nami nekaj počnejo. Zgodba, ki sledi, se je zložila iz več smeri hkrati: iz nevroznanosti, iz Jungove psihologije in iz filozofije zavesti.

Jung je imel prav, vsaj napol

Freud je verjel, da sanje varujejo spanec in prikrivajo svoj pomen. Jung je v njih videl sliko trenutnega stanja psihe, ki uravnoteži enostranskost budnega jaza. Zanj so bile sanje pot k celovitosti, pogovor med jazom in sebstvom.

Italijanski raziskovalci Andrea Scalabrini, Rosy Esposito in Clara Mucci so leta 2021 to staro razpravo postavili ob sodobno nevroznanost. Sanje so povezane predvsem z limbičnim sistemom in s čustvenimi krogi desne poloble. V fazi REM možgani obdelujejo podobe, ki nastajajo od znotraj in se nanašajo na nas same. Avtorji ločijo tudi dve plasti nezavednega. Potlačeno povezujejo z levo poloblo, nepotlačeno, ki izhaja iz razcepa doživetja, pa z desno.

Pošteno je dodati, da je vloga desne poloble v sanjah dobro podprta hipoteza, splošno sprejeta pa še ni.

Že to, kar ostane, je dovolj zanimivo. Jung je trdil, da sanje v simbolih govorijo o čustvenih kompleksih. Nevroznanost danes kaže, da se sanje dogajajo prav tam, kjer možgani obdelujejo čustva in podobo sebe.

Sanje kot vaja za svet

Michael Koslowski s sodelavci je leta 2023 povezal tri svetove, ki se redko pogovarjajo: Freuda, prediktivno procesiranje in raziskave psihedelikov. Možgani po tem modelu ves čas gradijo napovedi o svetu in jih popravljajo, ko se zmotijo. V sanjah ta model teče naprej, le brez čutil in brez gibanja. Mišljenje postane asociativno in slikovno, podobno kot po psihedelikih. Vzorci, ki jih podnevi odrivaš, ponoči dobijo podobo.

Erin Wamsley je to vprašanje odnesla v laboratorij. Leta 2022 je objavila študijo, v kateri je 48 študentov prespalo noč pod elektrodami in oddalo 469 sanjskih poročil. Zjutraj so sami iskali, od kod so prišle posamezne sanje. Dobra polovica se je navezala na konkreten pretekli dogodek, četrtina pa na nekaj, kar jih je šele čakalo. Pogosto oboje hkrati: drobci preteklosti so se sestavili v prizor, ki je gledal naprej.

Ti prizori skoraj nikoli niso bili realistični. Udeleženka, ki se je z družino čez mesec selila v drugo zvezno državo, je sanjala voz iz stare televizijske serije o pionirjih. Selitev je bila prava, kostum pa izposojen.

Sanje torej ne napovedujejo. Vadijo.

Sanje, ki ostanejo

Večino sanj pozabiš do kosila. Nekatere ostanejo leta. Kanadski psiholog Don Kuiken jih proučuje desetletja in jih imenuje vplivne sanje. Mednje šteje nočne more ter eksistencialne in transcendentne sanje.

V članku iz leta 2024 opiše, kaj imata zadnji dve vrsti skupnega. Sanjajoči hkrati doživlja dve resnici: »to je to« in »to ni to«. Metafora in dobesedni pomen se prerivata, človek pa ju opazuje od zunaj. Iz te napetosti zraste občutek vzvišenega. Pri eksistencialnih sanjah je nemiren, pri transcendentnih zamaknjen. Po takih sanjah človek globlje pogleda vase.

Jung je govoril o »velikih sanjah«. Kuiken je pokazal, da jih je mogoče opisati in raziskovati.

Sanje imajo tudi skupno plat. Skupina jungovskih analitikov, med njimi Ronnie Landau, je leta 2023 objavila študijo sanj med pandemijo covida-19 z naslovom Sanjati za svet. Že naslov pove, kam meri: v kriznih časih sanje posameznika nosijo tudi skupnost.

Kje vstopi Faggin

Federico Faggin je fizik in izumitelj mikroprocesorja. Človek, ki je svetu dal stroj za obdelavo signalov. V knjigi Irreducible iz leta 2024 trdi, da zavesti iz signalov ni mogoče izpeljati. Zavest je po njegovem temeljna lastnost narave, ki je navzoča že v gradnikih, iz katerih sta nastala prostor in snov. Okus vina, vonj vrtnice, ljubezen do otroka: tega po Fagginu ne razloži noben električni impulz.

Pomembno: Faggin o sanjah ne piše. Povezava je moja.

Če je zavest temelj, so sanje več kot nočno delo možganov. So zavest, ki doživlja, ko zunanji svet utihne. Kvalije brez čutil.

Najbližje tej misli je religiolog Lee Irwin. Leta 2020 je pisal o tako imenovanih supernalnih sanjah, v katerih je sanjajoči sam udeležen in mu sanje nekaj razkrijejo. Irwin piše iz transpersonalne teorije in iz desetletij lastnega sanjskega dnevnika. Gre za filozofijo in osebno izkušnjo. Meritve tu ni.

Šum ali signal

Kaj torej vemo? Sanje predelujejo spomin in čustva. Iz drobcev preteklosti vadijo prihodnost. Nekatere za vedno premaknejo pogled nase. Toliko danes zna pokazati znanost.

Ali so sanje tudi okno v zavest, ki je večja od nas, znanost ne potrdi in ne ovrže. Tam se meritev konča in začne opazovanje.

Če želiš poskusiti, je recept preprost. Zapiši sanje, preden vstaneš. Ne išči takoj pomena v slovarju. Zapiši občutek, ki je ostal ob prebujenju. Čez dan opazuj, kje se ta občutek vrne.

Sanje so redko odgovor. Pogosto so dobro vprašanje.

Če želiš svoje sanje pogledati od blizu, odpri vrata Sanj. Sled je brezplačna.

Viri

  1. Scalabrini, A., Esposito, R. & Mucci, C. (2021). What kind of dreams for which unconscious? The role of dreams in psychoanalysis and neuroscience and their relationship with the self. Research in Psychotherapy: Psychopathology, Process and Outcome, 24(2), 545. doi:10.4081/ripppo.2021.545
  2. Koslowski, M., de Haas, M.-P. & Fischmann, T. (2023). Converging theories on dreaming: Between Freud, predictive processing, and psychedelic research. Frontiers in Human Neuroscience, 17, 1080177. doi:10.3389/fnhum.2023.1080177
  3. Wamsley, E. J. (2022). Constructive episodic simulation in dreams. PLoS ONE, 17(3), e0264574. doi:10.1371/journal.pone.0264574
  4. Kuiken, D. (2024). The Epistemic Limits of Impactful Dreams: Metacognition, Metaphoricity, and Sublime Feeling. Brain Sciences, 14(6), 528. doi:10.3390/brainsci14060528
  5. Landau, R., Brooke, R., Lampe, A., Stich, B., Martin, N., Semikolwnnykh, N. & Serebrennikova, N. (2023). Dreaming for the World: A Jungian Study of Dreams During the COVID-19 Pandemic. Journal of Analytical Psychology, 68, 348–368.
  6. Irwin, L. (2020). Supernal Dreaming: On Myth and Metaphysics. Religions, 11(11), 552. doi:10.3390/rel11110552
  7. Faggin, F. (2024). Irreducible: Consciousness, Life, Computers, and Human Nature. Essentia Books.